BOŽIČ – SE RES PIŠE Z MALO?
Ker je ravno tisti čas v letu, ko nas z zvrhanimi koši daril obiščejo trije dobri možje, je treba opozoriti na pravilen zapis imen praznikov. Na raznoraznih plakatih, voščilnicah, v časopisih in revijah pogosto naletimo na neskladja v zapisu zlasti decembrskih praznikov.
KAKŠNO JE TOREJ PRAVILO?
ALI PIŠEMO BOŽIČ Z MALO ALI VELIKO ZAČETNICO?
Imena praznikov pišemo z malo začetnico: božič, novo leto, velika noč, prvi maj, dan državnosti, dan neodvisnosti in enotnosti, dan upora proti okupatorju in tako naprej. Po tem pravilu zapisujemo tudi poimenovanja posebnih datumov: valentinovo, gregorjevo, jožefovo, štefanovo. Izjeme so prazniki, ki so izpeljani iz osebnih imen ali priimkov: Marijino vnebovzetje in Prešernov dan.
Zapisovanje praznikov z veliko začetnico, če do njih gojimo posebno razmerje ali spoštovanje, je dovoljeno izključno v sporočilih zasebne narave. Zaradi tega ni prav nič narobe, če sta na voščilnicah Božič in Novo leto zapisana z veliko začetnico. V vseh drugih vrstah besedil imena praznikov zapisujemo z malo.
KAJ PA DOBRI MOŽJE?
Glede na to, da gre za imena bitij, je jasno, da imeni Božiček in Miklavž pišemo z veliko začetnico. Kaj pa tretji belobradati mož z zvrhanim košem daril? Je Dedek mraz, Dedek Mraz ali dedek Mraz? Pravopis ima odgovor tudi na to dilemo, saj navaja, da pišemo občna določila v stalnih zvezah z lastnim imenom – v našem primeru je občno določilo beseda dedek – z malo začetnico, torej je pravilen zapis dedek Mraz.
Kot druge primere Slovenski pravopis navaja naslednje: severni Slovani, stari Grki, lisica Zvitorepka, kralj Matjaž, lepa Vida. Pri zadnjih dveh je treba omeniti, da sta dovoljena zapisa tudi Kralj Matjaž in Lepa Vida (po tem kopitu velja tudi Dedek Mraz), vendar ima zapis z malo prednost, zatorej si velja zapomniti splošno pravilo: občno določilo pišemo z malo, lastno ime za določilom pa z veliko začetnico.
Vsi prispevki: Lektorična piše
Če ste na Facebooku, Twitterju ali Instagramu, vas vabim, da se mi pridružite 
