Gremo proti Trnovem, Trnovemu ali via Trnovo?

GREMO PROTI TRNOVEM, TRNOVEMU ALI VIA TRNOVO?

Ste kdaj v zagati, kako zemljepisna imena pravilno sklanjati? Verjetno je vaš odgovor ne, a povem vam, da večinoma nezavedno izgovarjate napačne oblike, ko poveste, kam se odpravljate. Problema navadno ne povzročajo imena sama, temveč predlogi pred njimi, saj odločajo o sklonu.

Tako veljajo naslednji primeri:

 gremo proti Trnovemu (ne proti Trnovem),
 odpravimo se proti Ljubnemu (ne proti Ljubnem),
 vozimo se proti Grosupljemu (ne proti Grosupljem).

Za zadnji primer lahko še povemo, da se Grosuplje ravna po dveh sklanjatvenih vzorcih, zato lahko rečemo tudi, da se vozimo proti Grosuplju. Žal pa se prepogosto dogaja, da novinarji na radiu in televiziji uporabijo krajšo obliko, torej brez zadnje črke u, vendar gre za napačno izbiro sklona.

Zakaj je daljša oblika edina pravilna, ko imamo opravka s predlogom proti? Ker se ta veže z dajalniško obliko samostalnika, torej gremo proti komu ali čemu, odpravimo se proti komu ali čemu in vozimo se proti komu ali čemu. Poleg predloga proti se z dajalnikom vežeta še predloga kljub in k/h.


KDAJ UPORABLJAMO KRAJŠO OBLIKO?

Krajša oblika, tj. oblika brez zadnje črke u, je pravilna takrat, ko so pred zemljepisnimi imeni uporabljeni predlogi, ki se vežejo z mestniško obliko samostalnika.

Predlogi, ki se vežejo z mestnikom: o, pri, po, v, na, ob.

Pri tem je treba opozoriti, da se prvi trije obvezno vežejo z mestnikom, zadnji trije pa se lahko vežejo tudi s tožilnikom.
Nekaj primerov:

 zgodba o Cerknem (ne o Cerknemu),
 reka pri Ljubnem (ne pri Ljubnemu),
 cerkev v Trnovem (ne v Trnovemu).

Seveda pa navedeno ne velja samo za zemljepisna imena, nemalokdaj ob uporabi navedenih predlogov posežemo po napačnih sklonih tudi pri sklanjanju drugih besed, a o tem kdaj drugič.


KAJ PA PREDLOG VIA?

Ste mislili, da je predlog via tujka za proti, in ga uporabljali na poti? 🙂

Poglejmo si primer:

 sem na poti via Trst.

Kaj je tu narobe? To, da je vaš cilj Trst, z izrečeno trditvijo pa poveste, da greste skozi Trst. Predlog via namreč pomeni »po poti čez, po poti skozi« oziroma preprosto »skozi« (iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika). Kako torej ta predlog uporabiti pravilno?

Primer:

 sem v Ljubljani in v Trst grem via Vrhnika.

Trditev pomeni, da grem v Trst skozi Vrhniko.

Zdaj pa pomislite, kakšno pot boste imeli, če boste šli via morje. Najprej se boste odpeljali z avtom do morja, potem boste skočili v vodo, plavali skozi njo in pot nadaljevali. Verjetno kar peš, saj avto na tak podvig ni mogel z vami 😉

Boste upoštevali navedene smernice in se naslednjič odpravili proti Trnovemu? No, lahko greste tudi proti Grosupljemu, a nikakor ne via Grosuplje, saj boste pristali kje drugje 🙂